Vsako mesto ima svoj tipičen pogled. V Mariboru smo navajeni pogledat proti Kalvariji, v Novi Gorici k Sveti, v Ljubljani pa proti Šmarni gori. Vsaj dva dni sonca bomo še imeli, predno se november poslovi, zato se bomo danes odpravili na najbolj priljubljen hrib v Ljubljanski kotlini, z izhodiščem v Tacnu!

Brez dvoma je tole pot, po kateri se na Šmarko odpravi največ ljudi. Primerna tako za rekreacijo, kot za intenzivni sprehod, je Pot čez korenine raznolika z obiskovalci - na njej srečaš vse od vrhunskih športnikov do čistih ljubiteljev narave. Avto pustimo na velikem brezplačnem parkirišču pri Tacenskem mostu in se med hišami odpravimo do znanega začetka, korenin, ter skozi gozd vse do vrha.

Za pot, ki so jo nekdaj uporabljali romarji, najprej poiščemo vaško cerkev v Tacnu. Od tam sledimo cesti, ki se med hišami prične vzpenjat. Na neki točki se bo asfalt končal, takrat poiščemo kolovoz, se mu pridružimo in nato po grabnu pot nadaljujemo proti vrhu.

Vsaka izmed poti na Šmarno goro nosi svoj kos zgodovine, zgodba naslednje pa je prav posebej zanimiva. Njen ustanovitelj, Vilko Mazi, jo je poimenoval »Pot svobode«, saj je nastajala ob koncu druge svetovne vojne. Zasnovana je kot sprehajalna pot okoli obeh vrhov, Šmarke in Grmade, brez večjih vzponov. To mu je na nekaterih delih uspelo, na nekaterih pa malo manj. Vsekakor je izkušnja zanimiva, saj je pot ena izmed najmanj obiskanih, od Spodnje Kuhinje dalje pa nas po kolovozih mimo Turkove kapelice pelje do vrha.

Če pa si zaželimo spremembe in bi raje skočili do vrha Grmade, smo v Tacnu na pravem mestu. Vzpon začnemo na Poti čez korenine, na Spodnji Kuhinji pa izberemo levo smer in tam sledimo Mazijevi stezi. Poti sledimo vse do grebena, kjer nas čaka nova smer, Westrova pot, ki nas odpelje vse do vrha. Na poti uživamo v enih od najlepših pogledov na prestolnico pod nami.